Opis
Splošni opis vrste
Quercus robur, znan tudi kot dob, je veliko, listnato drevo, ki doseže višino od 25 do 40 metrov in lahko razvije široko krošnjo s premerom do 20 metrov. Krošnja je razvejana in nepravilna, kar drevesu daje značilen videz. Listi so temno zeleni, jajčasti do podolgovati, dolgi od 7 do 14 centimetrov, z valovitim robom. Na spodnji strani listov so vidne izrazite žile, ki dajejo listu nekoliko bolj grobo teksturo. Plodovi so želodi, dolgi od 2 do 4 centimetre, ki zorijo jeseni in so pomemben vir hrane za številne živalske vrste. Cvetovi so majhni, neopazni, združeni v viseče mačice in se pojavijo spomladi. Dob je ena izmed najbolj razširjenih vrst hrastov v Evropi, cenjena zaradi svoje dolge življenjske dobe, ki lahko presega 1000 let, ter kakovostnega lesa.
Primerno okolje
Hrast dob najbolje uspeva na sončnih legah in v vlažnih, rodovitnih tleh, čeprav lahko raste tudi na revnejših, ilovnatih in peščenih tleh. Drevo je zelo prilagodljivo in se dobro obnese v širokem razponu podnebnih razmer, od zmerno hladnih do toplih območij. Najbolje uspeva na mestih z dobrim dostopom do podtalnice ali ob rekah, kjer so tla stalno rahlo vlažna. Čeprav je drevo odporna vrsta, je manj tolerantno na dolgotrajno sušo, saj raje uspeva v nekoliko bolj vlažnih razmerah. Quercus robur je pogosto zasajen v parkih, večjih vrtovih in drevoredih, kjer zagotavlja veliko sence.
Skrb za drevo
Je nezahtevno drevo, ki ne potrebuje veliko vzdrževanja. Obrezovanje se običajno izvaja le za odstranjevanje poškodovanih ali odmrlih vej, pri čemer je priporočljivo obrezovati pozimi, ko je drevo v obdobju mirovanja. Dob je na splošno odporen na večino bolezni in škodljivcev, čeprav se lahko včasih pojavijo težave z glivičnimi boleznimi, kot so pepelasta plesen, ter škodljivci, kot so hrastovi metulji. Dobro je, da se drevesu omogoči dovolj prostora za nemoten razvoj krošnje in korenin.
Rast drevesa
Quercus robur je srednje do hitro rastoče drevo, ki lahko v mladosti hitreje raste, vendar se s starostjo rast nekoliko upočasni. Razvije globok in razvejan koreninski sistem, ki mu omogoča stabilnost ter sposobnost preživetja tudi v manj ugodnih razmerah. Korenine segajo globoko v tla, kar drevesu zagotavlja trdno oporo in dolgoročno odpornost na vetrove. Dob doseže svojo polno velikost šele po več desetletjih, vendar že v prvih letih zagotavlja koristno senco in estetsko vrednost v okolici.
Presajanje (posajanje drevesa)
Presajanje rastline je najbolje izvesti v mladosti, saj se drevo s starostjo razvije obsežen koreninski sistem, zaradi česar je težje za presajanje. Najboljše obdobje za presajanje je zgodnja pomlad ali jesen, ko je drevo v mirovanju. Pomembno je zagotoviti dovolj prostora za razvoj krošnje in korenin ter zagotoviti vlažna tla, ki omogočajo hiter razvoj drevesa po sajenju. Ko se drevo enkrat dobro ukorenini, zahteva minimalno oskrbo in postane dolgotrajen element v vsakem okolju, kjer je posajen.
