Opis
Splošni opis vrste
Velikolistna llipa ali Tilia platyphyllos je veliko, visoko, pokončno listopadno drevo, ki zraste do petintrideset metrov v višino in od osemnajst do petindvajset metrov v širino. Ima široko ovalno krošnjo, ki jev odrasli dobi tudi kupolasto oblikovana. Že ime pove, da so listi velikolistne lipe večji kot listi lipovca. Široki srčasti listi na odraslem drevesu so veliki od deset do petnajst centimetrov. Spomladi so živo zeleni, jeseni pa postanejo rumenkasti. Velikolistna lipa ali Tilia platyphyllos cveti junija. Ima zeleno-rumene cvetove prijetnega vonja. Široka in stožčasta krošnja je enakomerna in precej gosta. Velikolistna lipa je nekoč pogosto predstavljala osrednje vaško drevo. Gre za trpežno drevo, ki dobro kljubuje vsem vremenskim vplivom, kot so veter, suša in urbano okolje. Ugaja ji sonce ali polsenca ter vlažne in hladne lege.
Lipa ne prenaša dobro onesnaženega okolja in zimskega soljenja cest, če je posajena v bližini. Je primerno drevo za večje Prostore in mestne parke, ki niso neposredno ob cestah.
Primerno okolje
Velikolistna lipa najbolje uspeva na sončnih in polsenčnih Legah. Najbolj primerna tla so vlažna, hranljiva in precej globoka. Ne uspeva dobro v onesnaženem okolju.
Skrb za drevo
Ob posaditvi lipe je treba izkopati luknji, globoko približno 50 centimetrov. Lipa je precej občutljiva na zalivanje in potrebuje precej veliko vode, predvsem po saditvi. Prvo obrezovanje lahko opravimo leto po saditvi. Velikolistna lipa je odporna na pozebo in bolezni škodljivcev.
Rast drevesa
Lipa je visoko drevo hitre rasti. Je zelo primerno drevo, če želimo v določenem Prostoru doseči večjo senco. Odvrženi listo so izredno dobro gnojilo.
Presajanje (posajanje drevesa)
Velikolistno lipi je najbolje saditi jeseni v vlažno in hranljivo zemljo. Do določene višine je drevo primerno tudi za posaditev v velikem okrasnem loncu. Če je posajenih več sadik, mora biti razdalja med jamami od tri do štiri metre oziroma dva metra, če se oblikuje živa meja.
